Ob Pravljičnem dnevu Mariborske knjižnice, ki ga obeležujemo 22. oktobra, z vami svojo pravljico deli tudi Profesor Križanič. VELIKA ŽIVALSKA ZAMENJAVA
Za vasjo je na majhnem hribu stala stara kmetija. Petelin Slavko je tam živel že od svoje rane mladosti. Priznati je moral, da se mu prav slabo ni godilo. Hrane je imel zmeraj dovolj, pa še glavni med vsemi je bil. Vsako jutro je zelo zgodaj vstal. Skoraj vedno je bila zunaj še tema, le poleti, ko so dnevi daljši, se je na vzhodu že svitalo.
»Ah, ko bi lahko le enkrat spal malce dlje,« si je vedno bolj pogostoma mislil Slavko. Bolj je bil star, težje se je prebujal. Tako se je nekega jutra, ko je kikirikal bolj zase kot za druge, odločil, da bo prosil pujsa Feliksa za pomoč. Feliks in Slavko sta bila dobra prijatelja, saj sta na kmetiji izmed vseh živali bila najdlje.
»Zamisel mi je všeč,« je rekel Feliks, ko mu je Slavko razložil svoj načrt. »Le tega ne vem, kako bom zbudil vse živali, saj vendar ne znam kikirikati.«
»Brez skrbi,« mu je odvrnil Slavko, »ti samo nekajkrat močno zakruli in vse bo v redu.« Tako sta prijatelja zamenjala vlogi in Slavko je komaj čakal, da bo lahko do poldneva brezskrbno dremuckal. Končno je nastopil veliki dan. Feliks si je navil kar dve budilki, saj ni hotel, da bi zaspal in tako spravil prijatelja v godljo. Zunaj je bila še tema, ko je Feliks stopil na dvorišče in začel na vso moč kruliti. Verjemite, tako hitro niso živali še nikoli vstale.
»Kaj se dogaja?« je spraševal konj Simon, ki je ves zmeden pritekel na dvorišče.
»Pokličite zdravnika!« je zaklicala Brigita, krava, ki je zmerom zadnja vstala. Na srečo je bil pri kozi Meliti na obisku bratranec Ferdo, ki je bil zdravnik. Ker je bil iz drugih krajev, je noč prespal pri sestrični. Takoj je pritekel ven in začel spraševati Feliksa, kaj je vendar narobe. Toda Feliks je od premočnega kruljenja izgubil glas in samo hlastal za zrakom, tako da ga Ferdo ni razumel niti besedice. Ko so ostale živali videle, da iz sebe ne spravi več glasu, so se močno ustrašile. Takoj so ga odpeljali v vaško bolnišnico, kjer pa zdravniki, razen vnetega grla, niso ugotovili ničesar drugega. Vseeno so ga obdržali na opazovanju in vsi so pomirjeni odšli nazaj domov. Toda komaj so se približali kmetiji, so spet zaslišali vik in krik.
»Zdravnika! Brž tecite po zdravnika!« so vpile kokoši. Ko so se prebudile, so namreč z grozo ugotovile, da Slavko negiben leži v kurniku. Brž so sestavili še eno odpravo in petelina odpeljali v bolnišnico. Misel na to, da lahko spi dokler hoče, je ubogega Slavka odnesla v tako globok spanec, da se kljub vsesplošni zmedi in hrupu ni prebudil. Tako je tudi on pristal pri zdravnikih, ki so malo prej pregledali Feliksa. Tudi pri njemu niso našli nobenih znakov bolezni, ampak so kljub temu tudi njega obdržali na opazovanju. Tako se je neslavno končala velika živalska zamenjava. Toda na koncu so bili vsi zadovoljni. Slavko zato, ker se je lahko enkrat le naspal, Feliks si je dal duška in se za nekaj časa dodobra nakrulil, ostale živali pa zato, ker so se enkrat le skupaj vstale in naposled ugotovile, da sploh ni tako slabo in da bodo to ponovile še večkrat. Brez Slavkovega in Feliksovega cirkusa seveda.Blog Profesorja Križaniča najdete TUKAJ.
